Indija, 2.del

Od krpe do umetnine je natančna, potrpežljiva, predvsem pa dolgotrajna pot. V prvi vrsti to velja za eno najlepših, tradicionalnih ženskih oblačil v Indiji, ki je skozi tisočletja ohranilo čudovito barvitost in izjemno prefinjenost. S tem pa tudi neskončen vir navdiha.

Izdelava sarija lahko traja tudi šest mesecev

Zgodba o sariju je stara kot indijska civilizacija. Beseda sama izvira iz sanskrtske besede “sati”, kar pomeni krpo. O sarijih lahko beremo v indijskih epih, njihovo očarljivost pa lahko vidimo na domala vseh hindujskih boginjah. Če si skušamo zamisliti Šivo – univerzalno zavest in njegovo spremljevalko Šakti z univerzalno silo, ki jo poosebljajo boginje Parvati, Durga in Kali, potem v smislu hinduizma zaobjamemo bistvo. Pomen vseh treh združuje sočutno nežnost, zmagoslavje in življenjsko energijo. Torej tudi skupek vsega kar izraža vsak od treh sarijev, ki ga nosijo boginje.

Vse je v znamenju barv in cvetja

Zanimivo je, da se z izdelavo tradicionalnih sarijev ukvarjajo izključno moški. Sariji so različni, od skromnih in povsem nedolžnih do razkošnih, izdelanih iz najboljšega bombaža ali svile, ki jih vezejo z zlatimi nitmi in okrasijo s poldragimi kamni. Postopek izdelave traja tudi do pol leta. Obleka iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa, je brez enega samega šiva. Sari, ki v širino meri približno meter, v dolžino pa se razteza od 5 do 9 metrov, svojo očarljivost izraža med hojo, v svoji dinamiki.

Barve, ki jih uporabljajo za tkanine, telo…

Razkošje materiala in brezhibnost izvedbe je sicer tudi kazalec kastnega statusa. A veličina sarija s tem ne izgubi na svoji čutnosti, nežnosti in uglajenosti. Nošenje sarija ni zgolj vsakdanja in banalna oprava. Je veščina, umetnost in privilegij, ki ga indijske ženske spoštujejo in cenijo v svojem bistvu. Je ritual, ki poudarja lepoto in je darilo, ki zahteva negovanje. Na potovanju po Indiji do izraza privrejo vse dimenzije, zato so zame tudi neizmeren vir navdiha.