Posledica industrijske revolucije

Zdi se smešno, a dejstva so taka. Ko se je železnica v sredini 19. stoletja prebila v ospredje, se je cestni promet na velike razdalje izjemno zmanjšal. Priložnost za svoj preboj je tako dobilo kolo, ki je navduševalo tudi ženske. A ni bilo bolj sramotnega od razgaljenih ženskih nog, ki so jih zakrivale z visokimi škornji. In tukaj nastopi zadrga.

Trg patenta sprva ni sprejel

Leta 1891, štirideset let po Howu (ameriški izumitelj Elias Howe, znan po izumu šivalnega stroja. Leta 1851 je sicer predstavil svoj “avtomatski neprekinjen zapirač obleke”, a zaradi prezaposlenosti s propagiranjem šivalnega stroja, svojega zapirača ni nikoli predstavil trgu) je Whitcomb Judson iz Chicaga prijavil svoj patent zadrge za škornje. Trg patenta sprva ni sprejel in zadrga je doživljala proces številnih izboljšav. Gideon Sundback, švedski priseljenec je ponudil zadrgo, ki je bila že zelo podobna današnji in jo leta 1917 jo končno patentiral.

Leta 1891 je Whitcomb Judson iz Chicaga prijavil svoj patent zadrge za škornje

Šele v tridesetih letih 20. stoletja so zadrge osvojile trg, najbolj zaslužen za to pa je bil vojvoda Windsorski – leta 1934 je oblekel hlače, ki so se zapirale z zadrgo. Po znameniti “bitki za šlic”, so jo tudi kot modni dodatek osvojili francozi, leta 1948 pa je slovenski izumitelj Peter Florjančič predstavil plastično zadrgo.

Danes skoraj vsaka nosi napis YKK

YKK je kratica japonske družbe Yoshida Kogyo Kabushikikaisha, največjega svetovnega proizvajalca zadrg in strojev za njihovo izdelavo. YKK proizvede 90 odstotkov vseh zadrg na svetu v okoli 200 tovarnah v 71 državah. Zaposluje 42 tisoč ljudi.