Carigrad, 2.del

Turški užitek, lokum ali rahat lokum ter številna druga poimenovanja za družino turških  slaščic je neizogibna skušnjava, ki se ji v Turčiji sprva sicer upiramo, naposled pa vendarle podležemo slastnim okusom. Slaščica je znana domala v vseh arabskih državah, njen etimološki kontekst pa bi se najbolje dalo povzeti iz arabskega pomena rāḥat al-hulqūm, ki v prevodu pomeni »udobje grla«.

Turški užitek s pistacijo

Zanimive so zgodbe, ki jih povezujejo z nastankom turškega užitka. Vse so povezane s sultani, ki naj bi ženska srca osvajali s sladko omamo. Sicer pa je najbolj verjetna tista, ki opisuje genialnega turškega slaščičarja Bekirja Effendija. Leta 1777 je v Carigradu odprl svojo prvo slaščičarno, ki še vedno deluje. Sultane je takoj navdušil, sladica zavita v čipkaste robčke pa je kaj kmalu postala tudi primerno darilo. Pari so si jih podarjali kot »žetončke ljubezni«.

Slaščica je znana domala v vseh arabskih državah

Najbolj osnovno izvedbo, ki jo tudi v Turčiji ne srečamo več pogosto, pripravijo zgolj na osnovi gela, škroba in sladkorja. Veliko sladkorja. Teže se seveda upremo lokumu, ki v gelu vsebujejo potopljene oreščke, predvsem sesekljane datlje, mandlje, pistacije, lešnike ali orehe. Da bi bila skušnjava še večja, pa tradicionalni turkish delight pogosto aromatizirajo tudi z vrtnico, pomarančo ali limono. Številne izvedbe izvrstne slaščice predstavljajo kombinacijo bombona in čokolade v enem. Najpogosteje jo narežejo na majhne kocke in posujejo s sladkorjem v prahu. V nekaterih primerih jih pustijo tudi v obliki daljšega valja.

Bekir Effendi je leta 1777 v Carigradu odprl prvo slaščičarno

Ves Turkish delight, brez izjeme, je res omamen. Pravi turški užitek!